Britanska laburistična vlada je po poročanju tujih medijev v okviru širitve sistema digitalne identifikacije preučevala predlog, po katerem bi novorojenčki ob rojstvu prejeli digitalno identiteto. Načrt, ki ga je v okviru vladnega urada vodil minister Josh Simons, predvideva povezavo digitalnih identifikatorjev z zdravstvenimi kartotekami otrok od rojstva dalje. Pobuda se opira na estonski model, kjer dojenčki ob registraciji rojstva prejmejo enotno identifikacijsko številko za dostop do javnih storitev. Kritiki so predlog označili za poskus vzpostavitve vseživljenjskega sistema sledenja državljanom, ki naj bi se zgolj prikrival kot orodje za nadzor nezakonitih migracij. Poleg vprašanj o zasebnosti se pojavljajo tudi namere, da bi digitalne identitete služile kot pogoj za dostop mladostnikov do družbenih omrežij, kar sledi globalnim trendom omejevanja dostopa do spleta za mladoletne osebe. Premier Keir Starmer je sicer širše načrte o digitalni identifikaciji napovedal že septembra, vendar so podrobnosti o vključevanju najmlajših v javnost prišle šele pred kratkim.

Madžarski zunanji minister je na sedežu Združenih narodov v New Yorku izrazil stališče, da obstaja povezava med množičnimi migracijami in terorizmom. Poudaril je, da države, ki sprejemajo veliko število migrantov, pogosto uporabljajo teroristično grožnjo kot izgovor za obsežnejši nadzor nad svojim prebivalstvom. Madžarska vlada ne želi spremeniti svoje migracijske politike.

Ruska podjetja, ki upravljajo z biometričnimi podatki državljanov, so uvedla nove načine uporabe obrazne prepoznave kot oblike identifikacije. Po navedbah upravljavcev naj bi ta širitev prinesla visoko raven varnosti in udobja za prebivalce Ruske federacije vseh starostnih skupin. Sistem omogoča digitalno potrjevanje identitete brez potrebe po fizičnih dokumentih, kar naj bi poenostavilo dostop do različnih storitev. Kljub trditvam o varnosti in tehnološkem napredku uvedba tovrstnih sistemov v Rusiji sproža vprašanja o zasebnosti in nadzoru nad osebnimi podatki. Tehnologija, ki temelji na biometriji, se v državi vse pogosteje uporablja v javnem prometu, bančništvu in pri dostopu do vladnih storitev. Kritiki opozarjajo na tveganja centraliziranega zbiranja podatkov, medtem ko uradni viri poudarjajo učinkovitost sistema v sodobni digitalni družbi.